JADRANJE Z VZPONI NA OTO?KE VRHOVE (MAJ 2008)

               
Utrinki

   
Pred izplutjem

Ko smo obujali spomine na ?tiri dosedanja skupna izplutja po Jadranskem morju, si nismo upali predstavljali, da bo tokratna, najbolj mno?i?na odprava, najuspe?nej?a. V ve? pogledih. Ne le po ?tevilu obiskanih obmorskih mest in vasi ter otokov, po poku?ini naj?tevil?nej?ih sort doma?ega vina, po ?tevilu odigranih partij balinanja in odbojke na mivki, ampak tudi po najve? opa?enih delfinih, najve? prehojenih oto?kih brezpotij (z vzponi na nekatere vrhove), izredno visoko stopnjo sprostitve in zabave. Da pa ne bo vse tako usmerjeno v pozitivne prese?ke, se lahko pohvalimo tudi z dvema nespodbudnima rezultatoma, in sicer z rekordno majhno minuta?o, ko gre za dejansko, klasi?no jadranje (vetra do zadnjega dne prakti?no ni bilo prav ni?) in posledi?no dokaj majhnim ?tevilom preplutih morskih milj. Vseeno ohranimo dobro vzdu?je. Namre? ko zavlada bonaca, si obujemo gojzarje in se povzpnemo do najvi?jih razglednih to?k dale? naokoli. Pletemo prijateljske vezi in se spodbujamo pri svojem po?etju v slu?bi. Kljub temu so debate tako spro??ene, da vlada v ?asu jadranja popolni odklop od dogajanja doma.

   
Boat in byboat

V lepem son?nem vremenu, smo se LEOSS-ovci zbrali ob jadrnici (Jeanneau Sun Odyssey 43 (ve?), imenovani Orka, katere privez je v ju?ni marini Biograda na morju (ve? o kraju), jo napolnili z vsemi potreb??inami za pot in si pred izplutjem privo??ili kosilo v obliki ocvrtih lignjev ali kalamarov na ?aru, blitve in krompirja v eni od dobro skritih lokalnih gostiln, za katero smo izvedeli od na?ega barbe, najmlaj?ega, a hkrati najizku?enej?ega ?lana posadke, ko gre za ?tevilo prejadranih navti?nih milj. Njegov nasvet o izbiri kosila se je obrestoval, tako da so lignji ?e dolgo plavali v zna?ilnem lokalnem belem vinu, ki po videzu zaradi motnosti spominja na medico. Sladica: borovnice, oplemenitene s teranom (poreklo ?abnica pri Kranju) ter doma?a slivovka (poreklo Novi Sad).

   
Barba dela...

               
... nagib se pove?uje

Izplutje
Na?a jadrnica Orka se je ob pomo?i vetra (17 vozlov) s hitrostjo 5 vozlov pognala mimo Vrgade (ve?) in skozi Murtersko morje odplula na jug Kornatov (ve? o nacionalnem parku) ter se v soju son?nega zahoda privezala na skrajni ju?ni del otoka Kornata, na rt Opat. Med uvodnimi vetrovnimi sunki nam je edini novinec na jadranju (?seaman recruit?) predaval teorijo o pravilih, ki vladajo na morju. ?tiri ure po kosilu v Biogradu oziroma dve uri pred prihodom na rt Opat sta dva ?lana posadke poskrbela za prigrizek, ki se je sprevrgel v ve?erjo, medtem ko je tretji ?lan posadke preizku?al na?e sommelierske sposobnosti. Pri pripravi prigrizka je prvi ?lan posadke s finomehani?no natan?nostjo urarja ali optika lo?eval kro?nike, medtem ko je drugi kuharski mojster ?heavy duty? no?u (IP65) navkljub z mikronsko natan?nostjo rezal paradi?nik, papriko, sir ter pr?ut in ostale mesne dobrote. Naj povemo ?e to, da je bilo vzdu?je polno smeha in ob?asnega re?anja, v ozadju katerega se je tu in tam sli?ala jadralska glasbena klasika: the Doors, Jack Johnson in Amy Winehouse. Kombinacija vsega na?tetega nam je tako teknila (sodelavci/prijatelji smo ob tem pokazali izredne sommelierske sposobnosti), da smo se le s te?avo zadovoljili z pre?kanjem ciljne ?rte prvega dne ? rt Opat. Ob tem naj dodamo, da se omenjeni trojec ne brani z enako finomehani?no natan?nostjo pomagati drugim posadkam, ko gre bodisi za jadranje samo bodisi zgolj za pripravo narezka.


Kombinacija mikronske natan?nosti in robustnega no?a (IP67)

Dol?ni smo podati ?e eno do pravil jadranja, s katerim, ?e se ga dr?imo, prepre?imo slabost na barki: 1. med jadranjem se ?im manj zadr?ujmo v podpalubju in 2. vedno glejmo v smeri plovbe. Potem, ko nam je seaman recruit podal omenjeni dve pravili, je bilo ugotovljeno, da zmanj?ana jakost vetra in sonca ob kozar?ku rujnega pelje v pre?erno vzdu?je. ?Neki se prihvatili dela, a neki boce. I svima je dobro!?

Nekaj podatkov o degustiranih vinih Vinogradni?tva in vinarstva Kosovec:

belo vino ?krlet, avtohtona sorta, letnik 2007, vseb. alk. 11,7%

belo vino Chardonnay, barrique sur lie, letnik 2006, vseb. alk. 13,7 %

rde?e vino Pinot crni, letnik 2007, vseb. alk. 12,8 %

rde?e vino Frankovka & Zweigelt, letnik 2007, vseb. alk. 12,0 %



Podatki o proizvajalcu Vinogradni?tvo in vinarstvo Kosovec:
Ustanovitelj vinarstva Kosovec je 22-letni Ivan Kosovec iz okolice Zagreba, ki ?e obiskuje fakulteto in je znan po tem, da je bil edini fant v vasi, ki je o?eta nenehno prosil za nakup traktorja namesto avtomobila. Prvega je pri 18 tudi dobil, v Moslova?kem/Voloderskom vinogorju posadil 40.000 rastlin vinske trte (2005) ter za?el z ekolo?ko pridelavo vina, kar je tudi podsmer njegovega ?tudija. Bistvo proizvodnje Kosovec je v tem, da se opira na ro?no delo ter se izogiba uporabi kemikalij in dodatnega sladkorja. Izkori??a tehnolo?ki napredek povsod tam, kjer ga najnovej?a tehnologija omogo?a npr. uporablja traktor s senzorji, ki omogo?ajo umikanje traktorskih nastavkov posameznim trtam.


Umetnost v steklenici: Vinogradni?tvo in vinarstvo Kosovec

Vzpon na Opat
Ve?er smo zaklju?ili s 1000-metrskim vzponom na 109 metrov visoki Opat (ve?), ki sodi med najvi?je in najbolj priljubljene vrhove na Kornatih. Jasno nebo je zagotavljalo ?udovit razgled na osvetljeni Biograd, na severu Zadar in na jugu ?ibenik. Zaradi odsotnosti svetlobne onesna?enosti, so Kornati odli?na lokacija za opazovanje zvezd. Te so dajale ob?utek, da sijejo mo?neje kot kdajkoli, kar ka?e na to, da si vse pogosteje ne vzamemo ?asa za opazovanje no?nega neba. Kako bi si ga vendar vzeli, ko pa ?ivimo v svetu, kjer ve?ino svetlobe namesto za razsvetljavo cest porabimo za onemogo?anje opazovanja no?nega neba. Vzpon smo nekateri ponovili tudi zjutraj, ko je ?e kazalo, da bo vetra kaj. V Murterskem morju so bili valovi precej?nji, saj je veter mo?no zavijal, ko pa si pogledal na zahod, je bilo tam morje dokaj mirno in vse upanje o gibanju z vetrnim pogonom je bilo hitro odpihnjeno. Na ju?ni strani spust do kapelice, ki je sezidana na povsem skrajnem ju?nem delu otoka Kornat. V njej podoba, ki bi jo lahko opisali kot svetega Fran?i?ka, me je podu?il sotrpin z odprave. Zajtrk je bil zelo raznovrsten: banane, prosena ka?a, akacijev med, jogurt, orehi in mandlji ter bu?na semena, m?sli s figami, ovseni in proseni ter koruzni kosmi?i, son?ni?na in bu?na semena, kruh, sir, salame, gor?ica in kumarice, voda, jabolka.

   
Otok Kornat, rt Opat

Mirna dalmatinska glasba je botrovala brezvetrju, ki nas je popeljalo mimo visokih strmih sten in Pi?kjere do otoka Lavsa, kjer smo se najbolj zagrizeni kopali v morju, ki je zaradi hladne pomladi letos ob tem ?asu ?e precej mrzlo: 18?C. V nadaljevanju proti Tela??ici (ve?) bli?nje sre?anje druge vrste z regato (sre?anje tretje vrste smo do?iveli ?e isti ve?er v Saliju, kjer je regata preno?ila), ?olsko vezanje na bojo v uvali Tripuljak. Kornati so v tem ?asu verjetno predvsem zaradi velike koli?ine padavin obarvani v zgodnje pomladansko zeleno barvo olu??enih pistacij. Eden od sojadralcev je celo za?el ?iriti zgodbo o vseprezentnih olu??enih pistacijah, ki naj bi le?ale povsod naokoli, vendar smo ?e v ?tartu vedeli, da gre za travo in grmi?evje. Kosilo: testenine z gola?em, kruhom in paradi?nikovo omako s ?i?eriko in sirom. Plovba se je nadaljevala proti oto?kemu paru Veli in Mali Ra?ip (seznam hrva?kih otokov tukaj). Oba slovita po ?e omenjenih strmih stenah - klifih, iz roba katerih nekateri pogumne?i ska?ejo v vodo. Na splo?no je rob Kornatov posejan z odrezano zahodno steno. Ko smo pluli mimo ostankov lanskega (2007) katastrofalnega po?ara na Kornatih (ve? o tej temi), se je na LCD televizorju, ki jih zadnje ?ase vgrajujejo v osrednje salone jadrnic, odvijala VN Tur?ije. Slednjo smo nekateri privr?enci hipoma spremljali.

   
Odrezane zahodne stene Kornatov

Hip, hip, stra?ni trik; kako pono?i brez kakr?nihkoli navigacijskih naprav vedeti, na kateri zemljepisni ?irini se nahajamo?*
Na jasnem nebu poi??emo zvezdo severnico in izmerimo kot med njo in horizontom. Izmerjeni kot ustreza na?i zemljepisni ?irini: 45?= 45?.
*nasvet velja zgolj za to?ke na severni zemeljski polobli


Verificirajmo tole ?rtno kodo! Kako?

Samo ribi? ribi?a re?uje
Ve?erni Sali (ve?) je prijeten kraj. Umirjena vasica, ki zadnja leta ?ivi izklju?no od turizma. No, vsaj do nedavna je veljalo tako. Namre? ob odlo?itvi hrva?ke ribi?ke zadruge, se je predvsem z njihovo pomo?jo in mo?jo ban?nih kreditov zopet odprlo srce Salija - ribja predelovalna industrija Mare?i?. In ravno slednja je o?itno razlog, da je na? kapitan naslednje jutro s ?e nekaj pomo?niki s svojimi sokoljimi o?esi zaman pre?al na plen ? ribi?e s sve?e nalovljenimi ribami. Dr?i, kljub temu, da smo jutro pre?iveli na ve? pomolih, stopicali okoli lokalnih veljakov in se ? proti va?im pri?akovanjem, dragi bralci ? vrnili k jadrnici brez rib. Apropo rib ?e tole: Mare?i? je dobro delal vse do razpada SFRJ. Takrat so jo morali predvsem zaradi vojnih razmer zapreti. Do leta 2004 je tovarna mirovala, po njeni vnovi?ni obuditvi pa je povsem obi?ajno, da je nemogo?e dobiti ribe od lokalnih ribi?ev, saj gre ves ulov bodisi v tovarno Marde?i? bodisi v lokalne restavracije. ?e se vrnemo v ve?erno dogajanje: sprehod po Saliju, ogledovanje jadrnic z ?e omenjene regate, pivo v lokalu Maritimo, ipd. Ve?erja: klasi?ni narezek z gor?ico in kruhom. Dogajanje po ve?erji je popestril no?ni mini turnir v balinanju, kjer sta v prvem krogu Janez in Miha nepri?akovano in po velikem preobratu ugnala Bernarda in Igorja s 15 proti 11, ?etudi sta slednja vodila ?e z 8 proti 3. Druga partija: Janko in Bernard u?eneta Janeza in Miha z 8 proti 5. Komentar pora?encev: ?pomembno ni pobedovati, pa? pa sodelovati?. Jutranji Sali: odli?na kava v lokalu Maritimo ob spremljanju priplutja in izplutja hidrogliserja Jadrolinija ob 6.20. Vkrcalo se je ve?je ?tevilo ljudi, ki se vozijo v slu?bo v Zadar. Ta na?in prevoza je povsem obi?ajen ? ljudje se obna?ajo kot bi ?li na avtobus. Zjutraj smo v lokalni trgovini vendarle ?ujeli? vsaj meso in paradi?nik za kosilo ter seveda zajtrk: sirov in jabol?ni burek, krofi, jogurti z ?e opisanimi dodatki (m?sli, kosmi?i, medom, razni ore?ki ipd.). Zanimivost Salija: v starem slogu lepo urejena knji?nica in ?italnica, odprta tudi ob nedeljah in praznikih med 11. in 23. uro, ?ez teden pa ?e od 9. ure dalje.

   

?Delfini v morju!?
Pot smo nadaljevali ob vzhodni strani otoka, kjer nas je tik pod Velo Stra?o presenetilo pet odraslih delfinov, katerih dihanje/sopihanje/pr?enje je bilo mo? sli?ati zelo dobro. Prekrasni ?dolphin watch?. Jadrnico smo ustavili, ugasnili radio, se zbrali na krovu, bliskali s foto aparati in ?akali na naslednji skok iz vode. Delfini ob desnem boku, obrat posadke, delfini gredo spodaj pod jadrnico, zbor?ek na krovu se obrne vstran, na levo, naprej, nazaj, vsi opazujemo, zbrano, slo?no, z usklajenimi gibi. Mir in ti?ina na krovu vzpostavljena nemudoma. Takoj po nadaljevanju smo nekateri u?ivali v ?ajanki.

   
Odprava Savar

Dolgi otok z Velo Stra?o (radarska antena), ki je s 337 metri tudi najvi?ji vrh otoka, je na splo?no zelo dolg otok, posejan z nekaj hi?ami in precej drevesi ter vsaj z dvema opu??enima voja?kima opori??ema. Ustavili smo se v vasici Savar, kjer smo se nekateri po 6-kilometerskem sprehodu nekateri spet za kratek ?as namo?ili. V okviru sprehoda smo sre?ali skupino kolesarjev ? Slovencev, ki kolesarjenje kombinirajo s plovbo v posebej prirejeni barka?i, na katero sicer spravljajo kolesa. Ladja se vozi iz kraja v kraj, nekateri ostajajo na njej, drugi pa se med dolo?enimi kraji odlo?ajo za kolo. Na koncu jih ?aka ribji piknik.


Kolesarjenje Dugi otok

Skladno s trditvijo, da je prosti ?as potrebno zdru?iti s koristnim skupaj ponovimo Univerzalni pomorski sistem GMDSS (Global Maritime Distress Safety System):
A ? Alfa, B ? Bravo, C ? Charlie, D ? Delta, E - Echo, F ? Foxtrot, G ? Golf, H ? Hotel, I- India, J- Juliet, K ? Kilo, L ? Lima, M ? Mike, N ? November, O- Oscar, P ? Papa, Q ? Quebec, R ? Romeo, S ? Sierra, T ? Tango, U ? Uniform, v ? Victor, W ? Whiskey, X ? X-ray, Y- Yankee, Z - Zulu.


Stoja

?Sirena? Karolina
Nepri?akovan obisk sirene Karoline popestril dogajanje na barki na Dolgem otoku v vasici Savar (ve?). Eden od ?lanov odprave si je upal staviti, da bo dvema drugima ?lanoma odprave sireno Karolino uspelo spraviti na krov, kar se je po nekaj minutah zares zgodilo. Skupno obedovanje: na ?aru lepo pe?ene lokarde (mini sku?e), belo vino, tr?a?ka omaka, voda, kruh in sol ter nekaj vejic ro?marina, so ob limoni in sireni poskrbeli za ?idano voljo na jadrnici, na kateri bi bili skoraj vsi kar naenkrat Dalmatinci, v vasici Savar na Dolgem otoku. ?ez ?as izplutje mimo majhnega pokopali??a na tamkaj?njem rtu v Bo?avo.

 
Pe?enje


Naslednja destinacija: Bo?ava

     

?ez go??avo in pu??avo
Bo?ava (ve?) pozno popoldan. Del odprave na sprehod mimo cerkve s pokopali??em, kjer smo sre?ali lokalni starej?i par, katerega mo?ki nam je zaupal, da je za vzpon ?ez hrib v Soline, obmorski kraj na drugi strani, svoj ?as potreboval vsega 25 minut. Spogledali smo se in se takoj odlo?ili, da velja poskusiti. Pa smo se za?eli vzpenjati. ?as je tekel, skozi pu??avo in go??avo ni bilo lahko. Stara kozja steza je postajala vse o?ja, bujno grmi?evje vse bolj razposajeno in razpaseno. Zakrivalo je stezo, ki se je v tem ?asu spremenila ?e v stezico. O?itno je postalo, da le redki hodijo tu, saj je nedale? pro? asfaltirana cesta, po kateri vozi tudi avtobus. Skratka, na? 25-minutni sprehod se je prelevil v pohod, d?ungelsko odpravo, ?e ho?ete. V smeri iz Bo?ave ?asa nismo merili, nazaj iz Solin pa?. Takrat je kazal nekaj ve? od 30 minut, ?etudi smo precej hiteli nazaj, da bi se vrnili ?e pred mrakom. O?itno dalmatinski ?as te?e precej po?asneje od na?ega. Ampak to ?ivkajo ?e galebi na otokih. V Solinah (ve?) ni bilo ?ive du?e. Bil pa je ?balin plac?. Odigrali smo partijo balinanja, v kateri sta bila Matja? in Ga?per ob pravi?nih meritvah kapitana Francija in pomo?nika Amadeja bolj?a od Bernarda in Janeza z 8 proti 7. Vrnitev v Bo?avo po isti, zara??eni poti. Po manj?i ve?erji, so se nam ob bok privezali prijatelji na?ega barbe in se odvezali ?ele zgodaj zjutraj.

   

Na rajski otok Ist
Jutranja kava in sokovi so z zgodbami botrovali k veselju posadke. Nad na?o mizo so letale lastovke in se bohotile ro?e tipa oleander. Poslu?ali smo zgodbo o ma?kah, ki se potikajo okrog LEOSS-a, o kosih, ki jih te ma?ke neuspe?no lovijo ter o ma?ku, ki se je dolgo ?asa grel na avtomobilu v kapitanovi gara?i. Ta je morala zato ostajati odprta, da ne bi ma?ku prikraj?ali svobode gibanja. Zgodbam je sledil klasi?en zajtrk, ki je pomenil predhodnico izplutja v smeri Molata do otoka Ista (ve?). Ob privezovanju na otoku Istu nas ni pri?el obiskat nih?e iz lu?ke kapetanije. To je bilo prvi?, da nih?e od nas ni takoj zahteval dokumentov in denarja. In tako je tudi ostalo. Obiskal nas je le prijazen mo?, povedal ?alo o Bledu, preveril, ?e je posadka trezna in ?el naprej. Tu vladata mir in ti?ina. Delovni ?as se pri?ne, ko se kon?a prosti ?as, kar v?asih pomeni, da se sploh ne pri?ne. To je Dalmacija v pravem pomenu besede. Ko smo se privezali, je ura bila okrog 11. Polovica posadke jo je v lovu za razgledi zopet mahnila na najvi?ji vrh otoka, na 127 m vzpetino, na vrhu katere stoji cerkev. Razgled je tu odli?en. Vidi se od Ilovika na severu do konca Dolgega otoka na jugu. Na vzhodu je lepo viden Pag, na zahodu pa samo horizont z lomljenjem morja. Pri spu??anju s hriba smo naleteli na go?a, ovce, ma?ke in gigantsko kobilico. Ob vrnitvi z vrha, igranje odbojke na mivki. Sprva 3 na 3. Janko, Miha in Igor s 3 proti 1 v zmagah nadvladali Matja?a, Francija in Bernarda. Ko se je tekma raz?irila na 8 igralcev, je prva trojka ob pomo?i dodatnega igralca Ga?perja z 2 proti 1 premagali drugo trojko, kljub pomo?i Kre?ota, ki je mnogo to?k re?il z nogami v slogu izku?enega nogometa?a oz. igralca brazliske odbojke na mivki (z nogo). Pogosto smo se napa?no metali, smer ?oge pa je krojil tudi rahel veter. Pohvaliti velja prav vse igralce obeh ekip, ?e posebej tudi pora?ence, ki so bili povpre?no 15 let starej?i od zmagovalcev. Kako je bilo na internem dvoboju v odbojki na mivki lani, ko je ta potekal na otoku Silba (ve?)? Po odbojki tu?iranje v lepo urejenih tu?ih ob pomolu, kosilo. Pe?ena svinjska ribica s ?pikanimi klobasami ter paradi?nik v solati. 20% odprave se je dr?alo brezmesnih jedi, ob katerih so bile na kro?niku ?e sojine hrenovke. Na Istu za?uda odprta tudi trgovina, v kateri smo nakupili nekaj najnujnej?ih zadev: jabolka, pivo. Odhod jadrnice pozno popoldan.

 
Vzpon na Ist

 
Odbojka na mivki


Ko se vino pije, kava in pivo ostajata

Pot do I?a kraj?al brodolom
Pri Lagni?ih ob Velom Ratu (ve?) ogled ladijskega brodoloma iz leta 1984 (ve?). V zadnji 6 letih se je nasedla ladja pogreznila ?e tako globoko, da je iz morja videti le ?e dva jamborja. Zadnja destinacija dneva otok I? (ve?), kamor smo pri slabi no?ni vidljivosti in s pomo?jo hitov Eltona Johna (npr. OST Lion King) prispeli ?ele ob pol desetih zve?er. Se v temi mojstrsko privezali v marino, se na hitro razgledali in odkrili zakotno, pristno restavracijo, katere ?ank je v obliki ?olna. Tam smo ve?erjali: gavuni in lignji ob pivu in ?aju. Restavracija Galija se pona?a z dvignjenim ?olnom, ki nadome??a to?ilni pult. V ?oln je namesto motorja vgrajen hladilnik in pipa za pivo. Zaradi precej?nje utrujenosti spanje ?e ob polno?i.

 
Brodolom pri Lagni?ih ob Velom Ratu

Vrnitev v mati?no marino
Bujenje skladno s potrkavanjem lokalnega zvonika, ki je prebudil ?e drugo polovico ekipe ob 7h, le barbo je prebudil ?ele ?miris pe?enih jaja? (op. p.). Jutranja kava v baru More, zajtrk: jajca na oko, hrenovke ter poprom in timijanom kot podlaga za klasi?no nadaljevanje z jogurti & m?slijem. Tip pred zajtrkom je eden od ?lanov ekipe ?e zadnji? sku?al poslati razglednico v LEOSS z enega od otokov. ?akanje v vrsti na po?ti ni obrodilo sadov, saj je prijazna po?tna uradnica sporo?ila, da so razglednice ?e lani po?le, novih pa ?e ni. Lahko pa nam proda znamko zanjo, ?e to kaj pomaga. Napotila me je na trafiko, kjer pa sem bil ?e prej. Tam je viselo sporo?ilo, ki je bilo obe?eno ?e dan prej, namre? da je prodajalka slu?beno v Zadru in da se vrne kmalu. ?Dolazim odmah! Slu?beno v Zadru.? Ker je Zadar nekaj ur oddaljen, smo vedeli, da s kartico ne bo ni? in se ?e ob ponujeni mo?nosti lepo zahvalili uradnici s po?te ter zavrnili nakup znamke. O?igledno te?e ?as tu zares druga?e, kar smo ?e ve?krat omenili. Dan gor ali dol. Vrnitev v Biograd sredi dneva, skladno z urnikom. Zadnja ura je prinesla fenomenalno jadranje. Veter, nagib, hitrost. Kraj?anje glavnega jadra in genove. Ekspedicija uspela. Za del ekipe je to pomenilo slovo in vrnitev domov, del pa je ostal ?e par dni in jo v mo?nem vetru mahnil naokrog.



Galerija fotografij
                             

   


Sorodne teme:

Predbo?i?no razvajanje ?util na Krasu (ve?)

Jadranje 2007 (ve?)

Jadranje 2006 (ve?)

Najve?ji trgovski sejem (ve?)

obisk strokovnega IKT sejma CeBIT (Hannover) 2007 (ve?)

Zagreb?ki velesejem Info 2005 (ve?)



----------------------------------------------------------------------------------------
LEOSS - hitre povezave:

najbolj prodajani izdelki - kratek dobavni rok ali na zalogi

reference - seznam strank  

?rtice: kratke zgodbe o uspe?ni rabi ?rtne kode in RFID (po tematikah)

znanje v sklopu Strokovnjak svetuje

na?a kratka predstavitev z vsemi povezavami v HTML ali v PDF obliki

naro?ilo na brezpla?ni E-mese?nik iT GIBaNJe, katerega dosedanje izdaje so na voljo tukaj

Hiter dostop po podro?jih:

ozna?evanje (tukaj)

identificiranje (tukaj)

mobilno ra?unalni?tvo (ve?)

dodatki za povezovanje (tukaj)

celovite sistemske re?itve (tukaj)

storitve (ve?)